A FA’AMAONI, FAI LE AMIOTONU; PM TUILAEPA
Tusia: Tusiga Taofiga
Ua fa’amanino e le Palemia o le Ta’ita’i fo’i o le Vaega Fa’aupufai e Puipuia Aia Tatau a Tagata (HRPP), e le’i faia se fa’ai’uga mautu a le Vaega Fa’aupufai ia Faumuina Wayne Fong o se tasi o Sui Faipule o le HRPP.
Na saunoa Tuilaepa, o lo o i ai le avanoa mo Faumuina e tumau ai pea i le HRPP, ae afai e fa’amaoni ma moni lona amiotonu e tatau ona faia lana fa’ai’uga sa’o, e talafeagai ma lana auaunaga o lo o i ai nei.
Saunoa Tuilepa e fa’apea;
“Lea sa ou valaau atu i ai, e manatunatu lelei, afai ua fia alu ‘ese, ona alu ese lea auā e atagia mai i ana tusitusiga e fa’aali ai ona mafaufauga, e tete’e i lea mea, tete’e i lea mea, tete’e i lea mea, e le fa’apea ni uiga o tagata o le HRPP. O e vaai atu o tusitusi mai se i si, ae na’o ia a lea ua leva ona fai lana amio lea.
“E pei o le mea lena na ou fautua ai i le uso, e alu e mafaufau lelei, po’o sa’o lau mea lena e fai, ona e toe sau ai lea ta te talanoa, o lea la ma te le’i toe talanoa.
“Ua fai si leva o togima’a mai pea i le HRPP, e foliga mai e le’o se sui o le HRPP.
“Manatua fo’i o le matou vaega, e saini le feagaiga e te sau tou te galulue fa’atasi, galulue feoeoea’i i le tapenaina o fuafuaga ma atina’e e o fa’atasi, ae e i ai a taimi e alualu a, sipa ese lea.
“O lona uiga o tagata nei, na ala ona omai ina ia sao mai ai i totonu o le HRPP ae le’o omai e lagolago mea lelei o lo o fuafua e le HRPP.
“O se mataupu e lagā so’o a, manatua fo’i o le agaga o le Komiti o Pulega, o le tu’u avanoa pea ia i latou o lo o sulufa’i mai, fa’atoa e iloa tonu la le tagata, e sau mo’i, e sau o le agaga o le HRPP e galulue punoua’i e fau fa’atasi ma alo fa’atasi ma auau fa’atasi i se mea lelei e fai, ma o le ala lena lea e mafai ai ona fai nei mea, o atina’e tetele mo le manuia ma le lumana’i o le atunuu.
“Ou te manatua i le taimi na matou omai ai i le Palota o le 1988, matou omai loa ave loa le fa’amuamua i le tosoina o le eletise ia fa’asopolia ai le atunuu atoa, a’o le taimi lena e le mamao le ola a le eletise e gata mai Vailele, o le ala lena ua so’o atoa ai Upolu ma Savaii i le eletise.
“E le’o se mea la’ititi mea na, e o’o fo’i i le fa’ataina o auala, ae ala ona faia galuega tetele na, ona o le loto gatasitasi o se Vaega.
“Na i ai le taimi na omai ai isi tagata, a le maua le mea na manana’o ai ua o ese, o lona uiga o tagata na, na ala ona omai o le su’e mea, manatua fo’i lea sa i ai le isi vaega pei o Palu, na le maua loa le mea na mana’o ai alu ese loa ma le vaega.
“E i ai le tagata e fa’apena, e ala ona omai ona e le’o galulue mo le lelei o le atunuu, ae galulue a latou o latou, e i ai la isi na omai ii a’o lea ua ou vaai atu ua oso mai i le Tautua.
“O a’u la o le Ta’ita’i ou te fa’a’ete’ete tele i le mea lena, aemaise pe a fa’apea e talanoa so’o mai le matou vaega po’o le a se mea o le a fai i le tagata lea ma le tagata lea.
“I le vaitaimi a’o Ta’ita’i Tofilau Eti Alesana, e to’atolu lava isi o le matou vaega na aveese ai i le taimi lena, na fai le matou fono aveese, na’o le pau a lea o le latou mea e fai, o le nonofo i totonu ma faufau ai latou faufauga e fa’amalepe le vaega.
“Ou te manatua le isi matou fono, e amata atu le matou fono, ae faimai le i si matou Sui, outou ia to’atolu, ‘aua ne’i toe omai ma ta’u mai ia te a’u outou faufauga, leaga o a’u e faitatala tele, o le mea la lea, le tatou vaega o le auali’i ia na omai ma faimai ia te a’u tala nei…
“O le agaga la lena, pei o le tele o ana mea ia e tauai mai ai le Patī, foliga mai na’o ia lea ei i ae le’o ii lona agaga, o lona uiga e ‘ese le mea na ala ai ona sau ii.
“Lea la sa ou valaau atu i ai, e manatunatu afai ua fia alu ‘ese, ona o lea e atagia mai i ana mea ia e fai ma tusitusiga e fa’aali ai ona mafaufauga, e tete’e i lea mea, tete’e i lea mea, tete’e i lea mea, e le fa’apea ni uiga o tagata ole HRPP, o e vaai atu lava o tusitusi mai se isi, ae na’o ia a lea ua leva ona fai lana amio lea.
“E pei la o le mea lena na ou fautua ai i le uso, e alu e mafaufau lelei, po’o sa’o lau mea lena e fai, ona e toe sau ai lea ta te talanoa, o lea la ma te le’i toe talanoa.
“A’o le aogā o le mea lena, afai e le’o ii lona agaga, e leai la se mea e fa’aauau ai pea, manatua o tagata ua i ai principles e savali i le amiotonu, na te faia fo’i le amiotonu, o le tu’umuli malie atu, e lelei le tu tu malie mai fafo ma tauai mai alā i totonu nai lo le tu tu ii ma tu’i tutu’i aku lea ma lea.
“E na’o le tagata fa’alata e na te faia le mea lena, ou te le’o fai atu e fa’apea ua ma’oti se tonu, a’o la na ou tu’uavanoa atu i ai e alu e mafaufau, mafaufau po’o le a le mea e manatu i ai.
“Manatua fo’i e i ai a le loto fa’amagalo ma le agaga fa’amagalo, ae le lelei i se vaega fa’aupufai le i ai o se tagata e togi ma’a mai le vaega a’o lea e saofa’i ii, ma aai fa’atasi ma lolō lima i totonu o le tanoa ma taumamafa fa’atasi.
“O le tulaga lena, e le fa’apea o o’u ita i le matou sui, aua o le mea sa’o ia, e tatau lava ona fa’amaopopo le matou vaega, e le fa’apea la ua faia se fa’ai’uga o lea lava e i ai le avanoa, vagana ia La’auli ua uma ona fai i ai le fa’ai’uga fa’ai’u, o matou aga e le o ana ia fo’i aga.
“Ae ua leva fo’i e le’i toe alu atu i se fono, a’o le fono lea a le matou vaega e fa’aleo ai ou finagalo ia, o lona uiga la, e fa’aleo ou finagalo i totonu ma fai ai le Palota, o mea ia fa’atemokalasi.
“E le’o se mea fa’apea ua matuiā tele ae pau lava la’u fautuaga toe mafaufau, pe tatau ona fai a sau i’uga i le mea e tatau ona e faia, o le ala lena lea ou te fa’atalitali ai taeao se’i sau e talanoa mai po’o ua fai sana i’uga pe o le a fa’amavae pe o le a tutumau pea i le vaega fa’aupufai lenei, po’o le a alu loa e pei ona ia folafola i le isi vaega, o la ua i ai le matou vaega.
“Se o le tagata e fa’amaoni, ia alu loa e fa’atu lana vaega, ae alu muamua e toe fesili i lou Itumalo ma fa’agafua lou nofoaga, se o le mea lena o le fa’amaoni, lea na fai e Lealailepule ma Palusalue, i isi fo’i nofoa’iga, lea sa fa’amavae aloaia ai ae toe o e fai faigapalota, o mea na e igoa o Faipule e tetelē fatu, Faipule e telē le loto toe fa’amaoni.”