______________________________________________________________________
E muamua ona fa’afetai atu i le afioga iā Tuātagaloa ma le Komiti mo le avanoa e fai ai se tala i lenei aso ma lona tāua.
Ou te manatu o pāia ma sā o le taeao o le a ta’oto ia fa’amaene o tai loloto, auā o pāia mai le vavau e o’o lava i le fa’avavau. Tulou le susū o ā oulua susuga i fa’afeagaiga taulagi.
Fa’afetai i lau susuga i le Ta’ita’i o le Sauniga ma le pāia o le aufaigaluega totofi a le Atua mo le taulaga osi o lenei taeao. Tau ia o se ‘upu e pa’ū i le ‘ele’ele lelei ia tupu ma ola i loto o i tatou uma ua mafuta mo lenei fa’amoemoe.
O le asō e atoa ai le 15 tausaga o lenei polokalame, talu ona fa’atino polokalame o galuega fa’avaitaimi. I le amataga, sa māua na’o Falealili le afio’aga sa maua avanoa mo galuega fa’avaitaimi e ‘ese mai aumalaga a Ekalesia ma Fa’alapotopotoga. A’o lenei ua fa’asopolia le tele o nu’u ma afio’aga e autova’a e sa’ili avanoa mo galuega fa’avaitaimi i atunu’u e mamao.
E le gata i lea, a ua molimauina o se polokalame ua mautū le fa’avae ma lelei lona tapenaina. O le pine fa’amau o lo’o maitauina, a’o le’i tu’ua e fanau le afio’aga mo galuega fa’avaitaimi, e muamua ona tapena asiasiga ina ia mautū fa’ato’aga a ‘āiga e tua i ai. A toe taliu mai i atunu’u mamao pe a mae’a galuega fa’avaitaimi, e lē tu’u aunoaina e le Komiti. E toe sa’ili fo’i po’o fa’aāoga ma le tatau le tamāo’āiga sa maua i lea fuata ma lea fuata. O lenei galuega tulituliloa ma le mata’itūina pea, e atagia ai pulega lelei i le fa’afoeina o lenei polokalame ina ia faifaipea lona āoga.
E talitonu, o se fa’ata’ita’iga sili lea mo nisi o afio’aga ma vaega o lo’o tapenaina polokalame mo galuega fa’avaitaimi i atunu’u e mamao. E le’o toe po le silafia i mea o tutupu ma aliali mai i atunu’u e mamao, e mafua mai i le fa’atuatuana’i i tapenaga lelei.
O se tasi o va’aiga matagofie o lenei taeao, o le anoanoa’i o ta’avale fou aemaise ai i le aga’i atu i sisifo ma sasa’e i le tele o atufālega fou. O nisi ia o molimau ola o le polokalame lenei.
O lo’o māua fo’i lau afioga Tuātagaloa, o lo’o fai le tou fuafuaga i le tausiga ma le fa’aleleia o le si’osi’omaga. O le tele la o tatou ta’avale ia ua tula’i mai, mo outou ia ua aga’i atu i fafo, o le isi la’asaga lea ua aga’i atu i ai le Mālō i le puipuiga o le tatou si’osi’omaga, o itu’āiga ta’avale tatou te fa’aāogaina. Ua i ai fausaga o ta’avale fou, e alu i le ‘eletise e lē toe alu i se suāu’u. O mea lenā tou te fuafua mamao i ai mo le tatou polokalame.
E manatua fo’i ua fetaui le fa’amanatuina o lenei polokalame, ma le i ai pea o lo tatou atunu’u i le fa’amanatuina o le Tuto’atasi o Samoa. E momoli lava le fa’amālō i lenei afio’aga o Poutasi ona o la outou lagolago ua saga mautū ai lenei fa’amoemoe. E fa’amālō i alo ma fanau o lo’o autova’a atu i lenei polokalame, ona o le usitā’ia o aiaiga ma tulaga uma ua mafai ai pea ona agava’a Falealili e fa’aauau.
I would like to acknowledge your excellences the High Commissioners of New Zealand and Australia, our seasonal worker partners and stakeholders this morning. I join the Falealili Community in welcoming you all and I am very pleased for all of us to be gathered here together to celebrate a significant milestone in the journey of seasonal work, especially through the leadership of the Falealili Team.
We have noted and heard this morning the report from Tuātagaloa and we should all take not and celebrate the wonderful outcomes that Falealili has taken leadership for in this particular engagement of seasonal workers.
We have heard of so many win-win outcomes, not only for Samoa and the families of those who have travelled for seasonal work but I am sure also for our partners both in new Zealand and Australia that we have improved the livelihoods, the general development of our respective communities, but most of all that we have improved the quality of lives of all of those who are involved.
It is a wonderful opportunity for this anniversary and during the 60th anniversary of Samoa’s independence that we come to mark this occasion and to celebrate excellent achievement. We have to recognize the leadership of Tuātagaloa and his committee and this community in showing us the model of successful engagement in seasonal work.
So once again can I thank you, your excellences representing your respective Governments, our partners and stakeholders for your part and your engagement with us in this important undertaking for our communities, our families, and our people.
Mo outou tamafanau a le atunu’u, o e sa malaga atu po’o e o lo’o fuafua fo’i e malaga mo galuega fa’avaitaimi. E lē faigofie le galuega, e pei ona māua mai i le saunoaga a le Ta’ita’ifono, o galuega e mamafa.
E lelei ona taui e pei ona tatou fa’alogo ai i le tulaga tau tupe, ae e i ai fo’i ona tau i le tulaga o le to’esea ma ‘āiga, motusia o mafutaga, ma lu’itau o le galue ma le nofo i atunu’u mamao.
Ae peita’i, o le tāua lea o lipoti ua maua i lenei taeao i le lava tapena ae le’i autova’a ‘ese i le fa’amaopopo ma le i ai o Ta’ita’i i totonu o tou vaega galulue e fa’amanatu ma tulituliloa pea uiga tausili o le tu ma le aga Samoa lea tou te soifua ai i totonu o tou ‘āiga, nu’u, ma afio’aga.
Mālō le galulue, fa’afetai, auā o la outou galuega, nei te’i ua tou fa’apea na’o outou a ma a outou ‘āiga, lea ua tatou māua i lenei taeao, e tele lo outou sao i le tou nu’u ma le itumālō. Ae na fo’i tou te silafia, i le fa’asologa ma le fa’agaioiga o le tamāo’āiga e fa’apenā ona sosolo atu le tou sao e tauala i lafoga i luga o fefa’atauā’iga, lo outou sao i le tamāo’āiga lautele o Samoa. Ina te’i ua tou fa’apea e vāapiapi lo outou sao mo le manuia o si o totou atunu’u.
O le talosaga, o le igoa o le polokalame lenei, o galuega fa’avaitaimi, e le’o se avanoa e tu’uva’a ‘ese atu ai ma tou malaga atu ai lava ma nonofo ai i atunu’u la. O le fa’amoemoe e avea avanoa o galuega fa’avaitaimi e toe fau ma toe fa’amalosi ai fa’avae o tou ‘āiga ta’itasi.
O le tala fa’ata’ita’i a Tuātagaloa, a e ‘ave le i’a i le tagata i le aso lenei e toe mana’o fo’i, e toe taumafai fo’i e ‘ave le isi i’a taeao ma le isi aso. Ae a a’oa’oina le tagata e fagota e mafai lava ona tau’ave e ia lona mana’o i le lumana’i. O le mea na e tupu i le tou galuega lea e fai ma le taumafaiga a Tuātagaloa ma le Komiti ina ia a’oa’oina outou, o faifaiva mo le lumana’i e tausi ma tuto’atasi lo outou tamāo’āiga e fa’aauau ai.
Ma o le manatu fo’i lenā o le Malo, i la outou vasega i tamafanau, I lenei taimi o lo’o tou malolosi, toe fau, toe a’oa’o auā le lumana’i o oe ma lou ‘āiga, ae toe fo’i mai e fau le tatou atunu’u. E leai a nisi e faia le tatou atunu’u, e fai lava e tatou ma e telē lo outou sao e tauala i le tou galuega o lo’o fai ma le fa’afaigaluegaina o le tamāo’āiga lea tou te tautigā ai i lenei taimi. O le fa’afaigaluegaina aga’i i le lumana’i o le tamāo’āiga lea ua tou a’oina mai. O le talosaga lenā a’o maua lou taimi, toe fo’i mai e fau lo tatou atunu’u. O le tagata lava ma lana galuega, tatou te so’oso’o tauau e toe fau lo tatou Mālō auā lo tatou atunu’u lautele.
Talu ona ou Palemia, fesili mai tagata ia te a’u, o le a sau va’aiga Fiame mo Samoa, o la’u tali, ou te mana’o i se Samoa e fia nonofo ai tagata Samoa, e fau e le tatou atunu’u. E pei e i ai se ata, a tatou o i fafo, o le manuia lenā, atonu e i ai itū e moni ai lenā mau, ae o le tatou ola ma soifua ai pea fa’apenā, o le manuia la i fafo?
Le tatou potopotoga, o lea tatou te talatalanoa i Falealili, o lea tou te nonofo i tou fanua ma ‘ele’ele fa’asamoa, e leai se totogi, a tou nonofo i atunu’u i fafo, e tupe a mea uma. E te faigaluega mai i le taeao e o’o i le afiafi o e faigaluega, ona a motusia le galuega e lē mafai ona e ola ma e soifua lelei. Ae silasila lelei i ou autafa, po’o a tatou manuia lea i Samoa, a’o a mea e mana’omia ai le fesoasoani. A ua tatou leiloa le manuia lea e i luma o tatou, e tatou te tau su’e i fafo, ona ma’imau lea o le tofi na fa’asoa mai e le Atua mo i tatou.
Falealili, afai ua outou amata mea i le polokalame lenei, ma ua tumatila la outou taumafaiga ua ata mai le manuia, tatou ‘ave lenā e fau ai se Samoa tatou te fia nonofo ai a tatou. O le feau lenā o lenei taeao.
O ‘upu fa’ai’u, ia agalelei mai le Atua i lenei fa’amoemoe. Ia fa’amanuia i le afio’aga i ona tulaga fa’alupe aemaise o le au Ositaulaga o le Talalelei. A tu’uama le fua ma ta’ape le fili ali’i, ia malutia pea le soifua ma lo tatou ola i le pule fa’asoa a le Tapa’au Sili.
Ia manuia le atoaga o le 15 tausaga o le polokalame o galuega fa’avaitaimi a le afio’aga nei.
Soifua.